Pritiski na okolje

Poraba naftnih derivatov neposredno obremenjuje okolje z najpomembnejšim toplogrednim plinom - ogljikovim dioksidom. Poraba motornih bencinov je bila največja v letu 1996 (924 tisoč ton), največja poraba dizelskega goriva pa leta 1997 (563 tisoč ton). Poraba naftnih derivatov v zadnjem obdobju narašča zaradi večjega števila motornih vozil in večje mobilnosti. Energetska učinkovitost (in s tem povezana specifična emisija CO₂) osebnih motornih vozil se v zadnjih dveh desetletjih ni bistveno povečala, kar rezultira v povečevanju porabe in s tem obremenjevanja okolja.

S prehodom na sodoben dizelski pogon lahko povečamo energetsko učinkovitost, vendar to pomeni povečanje emisije prekurzorjev za troposferski ozon, saj je specifična emisija NO_x tudi do 20-krat večje kot pri sodobnih bencinskih motorjih s katalizatorjem.
V letu 2001 je porasla poraba motornih goriv za 2,1% (motorni bencin za 0,5% in dizelsko gorivo za 4,9%). Glede na gibanja motorizacije lahko v bodoče pričakujemo nadaljnjo rast porabe dizelskega goriva, in sicer zaradi rasti cestnega tovornega prometa, števila osebnih motornih vozil ter lahkih tovornih vozil. V železniškem prometu se lahko pričakuje ustaljena poraba dizelskega goriva, saj ni pretežno vezana na tovorni železniški promet.

Ukrepi

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (sprejet na Vladi RS 31. 7. 2003) opredelilo pravne akte, ki se nanašajo na zmanjševanje emisij TGP iz prometa. Poleg teh so na tem področju pomembni tudi predpisi o rednem nadzoru sestave izpušnih plinov in nastavitvah motorjev motornih vozil, ki jih pripravlja Ministrstvo za notranje zadeve.
V nadaljevanju povzemamo opis najpombnejših pravnih aktov, ki predstavljajo direktive EU in jih je Slovenija že vnesla v svoj pravni red oziroma so v postopku prenosa.

Obveščanje potrošnikov o emisiji CO2 motornih vozil

Predlog pravilnika o obveščanju potrošnikov o varčni rabi goriv in emisijah CO₂ novih osebnih vozil, ki je začel veljati v začetku leta 2004, določa vsebino informacij in način obveščanja potrošnikov o varčni rabi goriv in emisijah CO₂ za nova osebna vozila, ki so prvič dana v promet za prodajo ali najem na območju RS. Pravilnik nalaga bodisi dobavitelju bodisi trgovcu na drobno (prodajalec osebnih vozil), da na prodajnem mestu na opazen način pritrdi oznako o varčni rabi goriva in emisijah CO₂ v skladu z zahtevami pravilnika, in sicer na vsak model novega osebnega vozila. Prav tako mora prodajalec za vse tipe, variante in izvedenke novih osebnih vozil, ki so na prodajnem mestu razstavljeni ali ponujeni za prodajo ali najem, prikazati na plakatu ali zaslonu podatke o varčni porabi goriva in uradnih specifičnih emisijah CO₂.

Pravilnik predvideva tudi pripravo priročnika o varčni rabi goriva in emisijah CO₂, ki bo vseboval seznam vseh modelov novih osebnih vozil, ki so v tekočem letu na prodaj v RS, vrsto in vrednost uradne porabe goriva, izraženo v litrih na 100 kilometrov (l/100 km), uradne specifične emisije CO₂, nasvete voznikom, razlage o učinkih emisij toplogrednih plinov ter njihove okoljske posledice. Priročnik mora vsebovati tudi opazen seznam 10 modelov novih osebnih vozil z najučinkovitejšo rabo goriva ter specifične emisije CO₂ glede na vrsto goriva. Obveščanje potrošnikov o varčni rabi goriv ter emisijah CO2 pri nakupu novega osebnega vozila ter hkratno omogočanje primerjave z drugimi znamkami oziroma modeli spodbujata in omogočata odločitev v prid vozil z manjšo porabo goriva oziroma nižjimi emisijami CO₂.

Emisije CO₂, ki jih povzroča transport (brez mednarodnega letalskega in morskega transporta), so narasle za 15% med letoma 1990 in 1998 in povzročajo 20% vseh emisij CO2. Največ prispeva cestni transport (84% emisij v letu 1998). Do leta 2005 (najkasneje 2010) bo povprečna emisija CO₂ novih vozil v EU znašala 120 g CO₂/km. Pomembne opcije, ki vplivajo na emisije TGP zaradi cestnega transporta, so še: obveza proizvajalcev motornih vozil, da bodo optimizirali porabo goriv; označevanje motornih vozil glede porabe goriva; promocija učinkovitosti goriv z ukrepi fiskalne politike; izboljšana logistika, natovarjanje, tehnične izboljšave, prednostna izraba železniških povezav, prevoz tovora tudi na krajših morskih razdaljah, kolesarjenje, javni transport, optimizacija zračnega transporta; cenovna politika na področju cen motornih goriv; uporaba biogoriv ipd.

Spodbujanje rabe biogoriv

Biogoriva kot pogonska goriva so pridobljena s predelavo rastlinskih olj ali s predelavo drugih nefosilnih bioloških materialov oziroma obnovljivih virov energije. Biološki materiali, ki se največkrat uporabljajo za proizvodnjo biogoriv, so rastlinska olja (sončnično, sojino, repičino). Biogoriva je moč pridelati tudi s kemičnimi postopki in s fermentacijo sladkorne pese, žita, lesne celuloze ali slame ter z energijsko izrabo organskih odpadkov (odpadno jedilno olje rastlinskega izvora, odpadne maščobe živalskega izvora, kravji gnoj). Biogoriva so alternativna pogonska goriva in nadomeščajo navadna pogonska goriva mineralnega izvora, lahko se uporabljajo v čisti obliki ali v mešanici s pogonskimi gorivi fosilnega izvora.

Evropska direktiva vključuje obveznost držav članic EU, da zakonsko zagotovijo izvedbo ukrepov, ki bodo omogočali tržen delež biogoriv med vsemi pogonskimi gorivi v višini 2% do konca leta 2005. Omenjeni delež se bo moral v skladu z obveznostjo držav članic povečati na 5,75% do konca leta 2010 ter na kar 20% v letu 2020. V skladu s pričakovanji porabe motornih goriv v prometu bo v RS leta 2005 treba zagotoviti 25-28 tisoč ton biogoriv. Glede na trenutno razpoložljivo površino za pridelavo oljne ogrščice je v RS moč pridelati 7-8 tisoč ton biodizla/rastlinskega olja, drugo bo treba zagotoviti z uvozom ali pa s proizvodnjo drugih vrst biogoriv. Preučiti velja tudi možnosti za dodatno pridobitev površin za pridelovanje oljne ogrščine ali sorodnih kultur.

Stroški promocije proizvodnje biodizelskega goriva v smislu neposrednih plačil iz proračuna RS in zmanjšanih prihodkov proračuna RS se ocenjujejo na 136 SIT/liter (57,5 SIT/l neposredna plačila, 78,8 SIT/l oprostitev plačila trošarine). Pričakovano zmanjšanje emisij TGP se ocenjuje na 40 tisoč ton ekvivalenta CO₂. V predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah, ki ga je vlada RS sprejela konec julija 2003, biogoriva niso predmet plačila trošarinskih dajatev.

Zmanjšanje onesnaženosti zunanjega zraka zaradi prometa

Emisije TGP iz prometa so v veliki meri povezane z emisijami drugih polutantov, med katerimi so najpomembnejši dušikovi oksidi in trdni delci. Zmanjševanje emisij TGP tako posredno pripomore k zmanjšanju prekurzorjev za tvorjenje troposferskega ozona in bistveno pripomore k izboljšanju kvalitete zraka, kar je še posebej pomembno v urbanih središčih in aglomeracijah, kjer je zrak najbolj obremenjen. Glavni vir emisij prometa v urbanih središčih predstavljajo dnevne migracije prebivalstva, zato je njihova preusmeritev na sredstva javnega prevoza eden ključnih ukrepov za izboljšanje kvalitete zraka in posredno zmanjšanje emisij TGP. Tako je v Ljubljano dnevno 70.000 delovnih migracij. Tem je treba dodati še upravne, šolske, nakupovalne in poslovne migracije. Po ocenah MOL tako v Ljubljano dnevno migrira okrog 120.000 ljudi, zaradi delovnih in drugih obveznosti se v jutranji konici (6h-8h) z avtomobilom iz regije v Ljubljano pripelje 40.000 avtomobilov, v obratni smeri pa se odpelje 6.000 avtomobilov. Zaradi zastojev na vpadnicah se specifične emisije TGP povečajo tudi do 50%. Emisije CO2 samo zaradi dnevnih migracij v Ljubljano znašajo 165 tisoč ton CO₂ ob povprečni zasedenosti avtomobila z 1,2 potnika. Cestni motorni promet je eden najpomembnejših virov onesnaževanja zraka, saj prispeva večino emisij ogljikovega monoksida, dušikovih oksidov, trdnih delcev in nemetanskih hlapnih organskih spojin. V splošnem govorimo o šestih škodljivih snoveh, ki povzročajo onesnaženost zraka. Med njimi ločimo primarna in sekundarna onesnažila. Primarni so žveplov dioksid, ogljikov monoksid, dušikov oksid, prašni delci in svinec. Sekundarni pa je v prvi vrsti ozon, mednje pa štejemo tudi dušikov dioksid.

Z intenzivno prometno politiko v smeri zagotavljanja pogojev za razvoj javnega prometa bodo pričakovani učinki najbolj razvidni v izboljšanju kakovosti zraka v urbanih središčih in aglomeracijah. Z omejevanjem osebnega cestnega prometa bo posledično na voljo več infrastrukturnih površin za javni prevoz ter druge oblike trajnostnega prometa (npr. kolesarske poti). V primeru intenzivnega razvoja uporabe javnih prevoznih sredstev do leta 2010 lahko pričakujemo zmanjšanje emisij CO₂ za okrog 100.000 ton na leto. Zagotoviti pa je tudi treba, da bo uporaba javnega prevoznega sredstva po kriterijih dostopnosti, cene, udobja in časa prevoza za uporabnika najsmotrnejša odločitev.

Za učinkovito izvajanje navedenih ukrepov je zelo pomembno ozaveščanje in sodelovanje prebivalcev. Prav temu je namenjena pobuda evropski teden mobilnosti, ki vsako leto tudi v Sloveniji poteka med 16. in 22. septembrom. Poleg te vsakoletne pobude pa bo za doseganje večjih učinkov potrebno intenzivnejše ozaveščanje na področju trajnostne mobilnosti v sodelovanju z Ministrstvom za promet.

Tekst povzet po: GRADIVO ZA NOVINARJE,Novinarska konferenca, 10. september 2003, Agencija RS za okolje