Cestni promet

Razvoj cestnega prometa sta v preteklih letih zaznamovala predvsem povečevanje števila registriranih motornih vozil in obsega prometnega dela.

Najhitreje narašča osebni potniški promet, predvsem zaradi zmanjševanja obsega javnega potniškega prometa in železniškega prometa. Z nadaljnjim razvojem cestne infrastrukture se lahko pričakuje podobno tudi v prihodnje, saj se primerjalne prednosti cestnega prometa povečujejo.

Količina prepeljanega blaga v cestnem javnem prevozu se je od leta 1996 povečala 1,3-krat, v cestnem prevozu za lastne potrebe pa kar 5,8-krat.
Nasprotno od prevoza blaga se prevoz potnikov v javnem cestnem prometu močno zmanjšuje, kar zmanjšuje zasedenost javnih prevoznih sredstev in obremenjuje okolje z emisijo škodljivih snovi. Tako se je število prepeljanih potnikov v javnem cestnem prometu od leta 1996 zmanjšalo kar za 34,8%, predvsem zaradi povečanja prevozov z osebnimi vozili.

Kljub tehničnim izboljšavam motornih vozil se zaradi povečane potrebe po mobilnosti emisije toplogrednih plinov v ozračje povečujejo. Stanje poslabšuje spreminjanje strukture prometa, saj se delež cestnega prometa neprestano povečuje, železniškega prometa pa ne. V celoti se povečuje tovorni promet, a predvsem cestni, kar dodatno obremenjuje okolje. V potniškem prometu je težnja zmanjševanja uporabe javnih prevozov še izrazitejša, tako v mestnem kot v medmestnem potniškem prometu. Zmanjševanje števila potnikov vpliva na ekonomijo javnih potniških prevozov in otežuje obnavljanje voznega parka. Prednosti osebnega prevoza se tako povečujejo. Zaradi porasta števila motornih vozil in povečane mobilnosti se je ustrezno povečala tudi poraba motornih goriv, s tem pa emisija CO₂ kot najpomembnejšega toplogrednega plina. Obnavljanje voznega parka pozitivno vpliva na zmanjševanje emisije dušikovih oksidov, vendar se zaradi vse večjega števila vozil ti učinki zmanjšujejo.

Motorizacija

Število registriranih motornih vozil v RS iz leta v leto narašča, vendar se stopnja obnavljanja voznega parka v kategoriji osebnih vozil umirja (leta 1986 je dosegla 8%). Primerjava z letom 2000 pokaže, da se je število registriranih motornih vozil povečalo za 2%.

Delež motornih vozil z dizelskim motorjem se povečuje, kar dodatno obremenjuje okolje z emisijo NO_x, CO in trdnimi delci. Sodobni dizelski avtomobili imajo do 20-krat večjo emisijo NO_x v primerjavi z bencinskimi različicami. Zaradi manjše specifične porabe goriva pa večanje deleža dizelskih motorjev manj obremenjuje okolje z emisijo CO₂. V strukturi lahkih tovornih vozil in osebnih vozil s prostornino motorja nad dvema litra je prodor dizelskih motorjev v Sloveniji še izrazitejši, vendar je njihov skupni delež še vedno nižji kot v zahodnoevropskih državah. Razlog je predvsem, da so avtomobili z dizelskim motorjem v najbolj prodajanem segmentu osebnih vozil še vedno občutno dražji od bencinskih različic.

V največjem segmentu osebnih motornih vozil (prostornina motorja do 1,4 litra, bencinski pogon) je opazno zmanjševanje deleža na račun bencinskih motorjev z večjo delovno prostornino. Poraba goriva in energetska intenzivnost v prometu sta večja, zato je tudi okolje bolj obremenjeno. Povprečne hitrosti na avtocestah so zaradi močnejših avtomobilov večje, večja je poraba motornih goriv, okolje pa je še bolj obremenjeno.

V primerjavi z državami EU ima Slovenija ugodno starostno strukturo vozil, saj je bila povprečna starost registriranih osebnih vozil v letu 1999 6,8 let, kar je manj od povprečja držav članic (7,3 leta), vendar se povprečna starost osebnih vozil povečuje in je v letu 2001 bila 7,1 leta. Ugotavlja se, da se starejša vozila uporabljajo kot drugo ali tretje vozilo in je zaradi tega njihovo obremenjevanje okolja manjše.

Starostna struktura vozil se neposredno navezuje na strukturo vozil, ki dosegajo mejne vrednosti emisije škodljivih snovi v skladu z direktivami EU (emisijski standardi EURO I-III). Z letom 2001 je v EU stopil v veljavo novi standard za emisijo iz motornih vozil (EURO III), ki dodatno zmanjšuje specifično emisijo ogljikovega monoksida, dušikovih oksidov in trdnih delcev.

Število vozil z vgrajenim katalizatorjem v Sloveniji narašča. Povprečen delež bencinskih osebnih avtomobilov, opremljenih s katalizatorji, je bil v EU 48% (vir: Eurostat). V tem obdobju je bil delež katalizatorjev v Sloveniji 60%, a se še povečuje zaradi obnavljanja voznega parka. Glede na dejstvo, da prodor dizelskih motorjev v Sloveniji ni tako izrazit kot v državah EU, se lahko pričakuje, da se bo vozni park z bencinskimi motorji obnavljal hitreje kot v državah EU, kar bo posledično pripomoglo k približevanju evropskemu povprečju.

Tekst povzet po: GRADIVO ZA NOVINARJE,Novinarska konferenca, 10. september 2003, Agencija RS za okolje